«Idemaś oläčisěnt́»: 11-ee ošso jutast́ akcijat konatneń jutavtyź Moskovsont́ kardaź raśketneń aktivistně.

Jutaź kavto čitnestě Evropaso dy Amerikań Vejsěndäź Štatněsě (AVŠ) jutast́ Oläčiv Raśkeń Ligań (ORL) mitingt dy pikett. Organizacijaś, kona vejsěndi RF-ěń raśkeń dy regionoń ajgematneń, purnynze setneń kie ašti raśkeń respublikatneń dy baška rossijań territorijatneń ěś meĺsě ěrämost kisě.

«Mitingtně dy pikettně – viška peĺks set́ tevtnede, konatnesě miń teškstatano Kardaź raśketneń targont́, (Captive Nations Week), konań javolävtyze 1959-ce iestě AVŠ-ń Prezidentěś Duajt Ějzenhauěr. Ukrainań sodydeeś Lev Dobränskij, lacize rezolücijant́, konasont́ uĺneś kemekstaź ěŕva iestě, med́kovoń kolmoce targostont́ jutavtoms ěŕva kodat akcijat, konat altaź kommunistěń Rossijasont́ kardaź raśketneneń. Škań jutaź, Kardaź raśketneń targoń jutavtomant́ karmast́ altamo meĺtopavtoma idemań teventeń. Ansäk tedide, Kardaź raśketneń targoń ušodomsto, amerikań prezidentěś ledstize Rossijań lement́, dy aravtyze sonzě repressijań režimtněń jutkso vasence tarkas», — tolkuvi ORL sovicäś dy Baškortoń raśkeajgemań politikań centrant́ prävtoś Ruslan Gabbasov.

Sehtej vasolsetnede čilisemajonov oštněde, koso uĺnest́ jutavtoź Ligań akcijatne uĺneś ěstěń Tartu ošoś, konasont́ uli fino-ugrań lomaneń politikań ěmigrantoń kuro. Ěrzä raśkeń lomaneś Aris-Anton Smirnov, saś prävt majdanonteń jalganzo marto. Jutksost uĺneś Aleksej Ivanov, konań rossijań policijaś javolävtyze mastorütkoń vešnemas. Vese čumozo Alekseeń, vana mejsě: son lemdinze policijaso važodicätneń, konat sast́ vaksozonzo tortingeń karšo piketěń jutavtomsto dy karmavtst́ jovtams ěś lement́ — fašistěks. Tede baška Aleksej sodaviks ěś meĺsěnt́ kortams kirdivient́ marto ansäk komi raśkeń keĺsě. Zärdo policijaś snartneś sonzě uskomonzo pekstamokudos, Aleksej karmavtynze synst sörmadoms kirdemado protokolont́ komi raśkeń keĺsě. Rossijań policijanteń te ěź teeve dy Aleksej ěź karma putomo ked́čeĺkenzě dokumentěnt́ alo. Te ień ějzürkovsto Aleksej ěnäldaś Ěstěń mastoront́ ikele kekšema tarkado.

Pek lamo ORL sovicätnede — politikań ěmigrant, raśkeajgemań aktivistt konat kadyź Rossijań Federacijant́ 2022-ce iestě. Ansäk ulit́ set́kak, konat ěmigracijaso lamo iet́, koda tataroń tevendeeś Rafis Kašapov, konań kolmo iet́ kirdst́ pekstamokudoso, Krymeń neĺgemeń säldomant́ kisě. Sonzě kavtaśkezě Nafis Kašapovgak — politikań ěmigrant. Kavonest ORL sovicät, «Oläčiv Rav-Ural» vejsěndävksont́ aktivistt, syń jutavst́ akcijat Inebritanijaso dy Čehijaso.

Kašapovtněń tevälgatnejak — tataroń ěmmigrantně Niderlandy, Černogorija, Turcija dy AVŠ mastortněsě list́ protestěń akcijatnes. Iršat Habi tataroś, vemeĺsě ašticä ava marto, kona kirdś ěrzäń koct, jutavtś Ńju Jork ošso, RF-ěń genkonsuĺstvant́ ikele piket. Iršatoń ikele uĺneś plakat, koso tataroń tüstněsě uĺneś sörmadoź «Tatartně avoĺ uret́! Tatarstan avoĺ Rossija».

«Ligadont́ moneń jovtnest́ moń tataroń jalgatne. Te organizacijasont́ koda türkatne, istä fino-ugratne, koda musuĺmantně, istä buddistnějak, regionalistně ingermanlandectně dy kazaktně nacionalistně. Veseń minek vejsěndi ve meĺ –ěräms oläčisě, lisems Rossijań Federacijastont́. Mon arsän teči minek tataroń raśkent́ uli ěrämopingeń šansozo. Ěrävi sonzě putoms tevs. Minek idemaś oläčisěnt́!» — jovtni Irgat, zärdo vakska jutycätne vanyt́ aktivistněń koctost dy plakatostt langs.

Amerikaso, Ńju Jorkto baška pikettně jutast́ Filadeĺfijaso dy Klivlendsě. Klivlendsě akcijań anokstycäś — ěrzäń aktivistěś Vitalij Romaškin. Sěrej od cöra kirdi ked́sěnzě ašo-jakstere-raužo koct — te ěrzä raśkeajgemań rukšna. Vitalij jovtni: «Akcijanteń mon terdiń ěś jalgatneń amerikań dy ukrainań lomatneń. Syń sodyt́ mon a «beräń ruztněde» dy a «paro ruztněde. Mon a ruzgak. Mon ěrzä dy pek vadrästo čaŕkodän, Rossija dy sonzě lomańkurozo kaštančisět́ ěrzä raśkeń alamolgadomant́, agressijav assimiläcijań politikadont́, koda moń raśkent́, istä lijatneńgak. Synest a mejsě präšnams ruzoń medicinasont́, lomantneń ěrämosont́, seks syń kaštančisě assimiläcijadont́. Moń araś melem idems koda ruzoń kuĺturant́, istä Rossijant́kak. Mon a keman Kežeń, Mančemań, Ormań Imperijań polavtomanteń dv reformań jutavtomanteń. Sondenzě a lisi mastor, kona ěri civilizacijaso. «Ruzoń mirěnt́» ideologijazo, teke karvoć ormań targoźks sotyze lomatneń jožomelent́ dy a maksy ěräms lomańks. Raśketneń pekstamokudont́ ěrävi kalavtoms, stävtomga oläčiv Ěrzäń Mastor. Ruzoń ušmanvijtneń Ukraina langs kajavomado mejle, Atäń Ězemeś dy Inäzoroś jovtyź ěś melent́ Ukrainań nežedemado dy Rossijań agressijań säldomado. Teń langs vannoź Kremläń režimeś aravtś ěś peĺde «inäzor» dy «atäń ězem» dy javolävtyze Ěrzäń Koctont́ ěkstremistěń koctoks. Teči miń kepedtäno ěś Ěrzäń Koctont́ mitngtněsě demokratijaso ěricä mastortněsě, nevtemga sonzě oläčiń kisě dy Ěrzä Mastoroń stävtomań kisě türemań simvoloks».

Filadeĺfija ošso akcijant́ anokstyze Radžana Dugar-DePonte burätavaś dy Aĺbert Šarapov kalmykeś. Aktivistěń kuroś, ěś raśkeń koctněń marto purnavst́ škinemań muzeent́ ikele – koso sval promkšnyt́ jutavtomga promkst dy mitingt. Aĺbert jovtni ěś vannovkstněń ěvolücijado: «Mon teeviń Kalmykijań oläčinzě kisě ašticäks dy teke škasto uĺniń Rossijań patriotoks. Mon loviń Rossijant́ jalga mastoroks. Seks ěziń nee kodatkak problemat, buti Kalmykija karmi ěrämo baška. Ansäk jalgatne jovtniź, meze tei istät tevtnede mejle Rossijaś. Koda mastortněs sakšnost́ ušmanvitj́ tanktněsě. Nama, tede mejle ruzoń patriotoś potson kuloś. 2014-ce iestě mon nežediń meĺsěń Ukrainań bažamont́ sovams Evropań vejsěndävksonteń dy NATO blokonteń. Buti ěrämoś Ukrainaso polavtovoĺ vadrä jonov, te uleveĺ vadrä nevtevksěks kalmyktněneńgak. Nama, čaŕkodevi, Putinněń te ěź večkeve, seks son ušodyze Ukrainań karšo agressijant́. A vana seń meze son tejś te istěnt́ čaŕkodema kodamojak araś. Te prevteme tev. Moń araś melem kadovoms Rossijaso, koda ěsteń, istä Kalmykijaneńgak, natoj sede mejle zärdo Putin tui. Minenek a ěrävit́ net́ ruzoń raśkeń prevteme ěksperimentně».

Velomaneń piket Spoken ošso jutavtś kazakoń aktivist Väčeslav Dömin. 1984-ce iestě son uĺneś pekstaź sovetěń karšo tevenzě kisě. Tüŕmado mejle sonzě kirdst́ Kazahstanso. Noldyź ansäk gorbačövoń perestrojkant́ škasto 1987-ce iestěnt́. Väčeslav ašti kazaktněń baška raśkeks lovomań kisě dy ěś mastoroń, Kazakijań, stävtomanzo kisě. Kazakoń mastoroś ledstäź 1959-ce iestě, AVŠ-ń Kongresěnt́ rezolücäsonzo.

Akcija jutaś Germanijasojak, koso Baškort raśkeń politkań centras sovicäś Iĺšat Kinzäbaev anokstaś piket Franfurkt Majn lejčireń ošoń kunškaso. Martonzo uĺneś ukrainań ěmigrantoń kuro.

Tede baška, akcija uĺneś jutavtoź Viĺnüs ošso. Litvań prävt ošsont́, Kafedraloń majdanonteń list́ Vladimir Dovdanovoń, ojrat-kalmykeń Kongressěń prävtoń polavtycänt́, jalganzo. Vladimir, Kalmykijaso ěrämsto, sörmadś pškadema, konasont́ jovtyze valonzo Rossijań Ukraina langs kajavomanzo karšo. Jutksost uĺneś ingermanlandoń regionalistněń peĺde Majk Ingrěm. Baškortoń politikań centrant́ peĺde mitingeń jutavtomsto jovtyze valonzo Marat Šakurov.

Tortingeń dy Rossijań imperinäń politikanzo karšo piketěś uĺneś jutavtoź Turcijasojak Antaĺja ošso. Sonzě anokstyze tataroń raśkeń aktivistěś Farit Zakiev. Koda Germanijaso, koda Litvaso, istä Turcijasojak, nežedemga ěś oläčiń kisě ašticätneń, sast́ Ukrainań dy Belarussijań aktivistně.

Oläčiv Raśkeń Ligant́ sast́ vienzě jutavtoms ěś jalgatneń mobilizacijant́ Ěstěń Mastorso, Litvaso, Germanijaso, Niderlandy mastorsont́, Černogorijaso, Inebritanijaso, Čehijaso, Turcijamo, AVŠ mastorso. Te vese nevti, oläčisě ěrämoń idejatne vievgadyt́ RF-sě raśkeń dy regionaloń ajgematneń jutkso.

«Kardaź raśketneń targoń» pert́ minek tevtneń jutavtomsto minenek sodaviksěks sovast́ pek lamo lomant́, koda minek ěmigrantněń jutksto, istä ukrainań, belarusoń, litvań, ěstěń dy lija raśketneń jutksto. Sehtej pokš kenärksoś rossijaso ěricätneń marto kontaktněń lamolgadomadont́. Minek akcijatne a prädovit́ piketěń jutavtomaso. Miń karmatano anokstamo minek tev jalgatneń vijsě stäms kremläń režiment́ karšo», — teškstyze Oläčiv Raśkeń Ligań vejkeś jurovtycätnede Vladimir Dovdanov.