Ěrzätneń ěziź nolda Finno-ugrań rasketneń vesemodamastoroń VIII-ce kongressěnteń

Ěrzätne kemekstyź ěś raśkeń kočkavt kuroń teemado dy važodemado Kojluvont́

Ěrzäń delegacijanteń a savi važodems Finno-ugrań rasketneń vesemodamastoroń VIII-ce kongressěnt́. Tede jovtaś Boläeń Syreś Inäzoroś.

«Melät, 2020-ce ień jakšamkovsto, mon sörmadyń Kongressěń Konsuĺtacijań komitetěnteń ěrzäń delegacijas sovicätnede. Znäryja kovt, sörmant́ langs kodamojak reakcija komitetěnt́ peĺde araseĺ. Savś a vest́ pškadems, gajnems Ěstěń mastorov, dy tede mejle, telefonga kortaź moneń vit́kstast́ sörmań synest pačkodemadont́. Kezovoń kuvalt Kongressěnt́ ěškiź 2020-ce iestěnt́ 2021-ce ies. Seks tedide, mon sörmadyń odov, kevkstiń sörmasom ěrzäń delegacijań statusstont́? Dy vana nej, lamo sörmadomado dy gajkstamodo mejle, nej, Ěve-Marija Lijmets, mastorütkoń tevvetämoń ministranteń pškademado mejle, Konsuĺtacijań komitetěś kučś moneń oficialeń veńks. Kelät, minek dokumentně a videstě sörmadoź», – jovtni Boläeń Syreś.

Konsuĺtacijań komitetěń veńkssěnt́ sörmadoź meĺdent́ jovtams baška tuvtaldont́, kona a maksy molems ěrzätneneń Kongressěv. Kelät, Inäzoroń sörmaś te a tuvtal delegacijań registracijanteń. Kelät, ěrzätneneń ěrävi nevtems promksoń protokolont́, konasont́ uleveĺ nevteź kočkicätneń lemest dy kie koda dy kiń kisě maksyze vajgelenzě.

«Minek net́ kavto ień pert́ kortamotnesě, Jaak Prozes, Niina Sinkko, Tat́jana Kleerova dy lija Konsuĺtacijań komitetstě dy Fenno-Ugrija fondsto lomatneń marto, kijak, zärdojak, valgak ěź mere avoĺ videstě teeź dokumantněde. Te «problemaś» čačś ansäk nej, zärdo kadovst́ kavto targot Kongressěń ušodomanteń. Zärdo ěź kadovo ška panžoms vizatneń! Teči meeĺce registracijań či. Kongressěv meĺtopavtoma vajgeĺteme molemant́, zärdo tonet́ a maksyt́ jovtams ěś melent́, ulemga statistěks, miń lovtano ě ěräviksěks. Kongressěń rezolücijatneń miń lovnosynek kudosojak, komṕjutěrs vannoź» – kommentuvi Boläeń Syreś Inäzoroś.

Inäzoroś sülmi Konsuĺtacijań komitetěń meĺssamont́ ěrzäń delegacijant́ pozicijanzo marto: «Bürokratijaś te ansäk tuvtal. Minek anoldyt́ vana mejś, syń sodyt́, miń karmatano stävtomo Kongressěnt́ ikele pšti kevkstemat, set́ kevkstematneń, konatatnede Ěstěń Mastorso pelit́ kortamo a kežijavtomga Moskovont́: undoks raśketneń assimiläcijań politikadont́, tonavtoma sistemań rusifikacijadont́, raśkeń ajgematneń aktivistněń pansemadont́, Razin Aĺbertěń pultamodont́, Juškov Evgenień čavomadont́, rossijań kirdivient́ Atäń ězemeń važodemas ěcemadont́, Mariń raśkeń tiriń kememań kardamodont́ dy sede tov… Tede baška minek uli meze jovtams Kongressěnteń sede, meze minenek veseneń ěrävi teems nejke, a karman teči tede kortamo. Teči Ěstěń Mastoroś ašti a ěrzätneń jono, avoĺ Razin Aĺbertěń jono».

Tede baška Boläeń Syreś jovtyze melezě jutavtoms Tartu ošso brifing ěstěń kuläń sravtnemapeĺtneń turtov. Son, paräk, jutavtovi Finno-ugrań rasketneń vesemodamastoroń VIII-ce kongressěnt́ ušodoma čistěnt́ (16-ce aštemkovoń či). Inäzoront́ uli melezě jovtnems Rossijań Federacijań finougratneń alkuksoń ěrämodont́ dy pškadems ěstěń kirdivienteń.

Lectäsynek, ikele, Konsuĺtacijań komitetěś kučnyze Boläeń Syreseń kevkstemga ěrzäń delegacijado melent́ Hramov Nikolajneń, Mordovijań turizmań dy kuĺturań ministrant́ takoliń tevpoladycänteń dy Jakunčev Mihailněń, Rossijań finno-ugrań raśketneń associacijań (AFUN) prezidiums sovicänteń.  Tedideń čadykovstont́ AFUNoś jovtyze melezě Tartu ošov (Ěstěń Mastor), Finno-ugrań rasketneń vesemodamastoroń VIII-ce kongressěnteń, aštemkovoń 16-18-ce čitnestě, a molemadont́. AFUNoś čumovtyze Kongressěnt́ politizacijaso dy, RFěń langs lepštämga, «finno-ugrań kartań tevsputomaso».

admin

Leave a Reply