Paräk, istovtozt́ karmavtomatne?

Paräk, istovtozt́ karmavtomatne?

A umoń kulätne ukrainań lomantneń akcijatnede-kepetematnede, konatne jutast́ Ukrainaso, demonstracijatnede Kievsě, Odessaso, Haŕkovso, synst meĺ-javomast demostracijatnesě kšniń šeršavont́ tombale – Vorkuta dy Noriĺsk oštněsě, Kengirsě, istä žo avoĺ studentěń vijsě jutavtoź demonstracijatnesě Peterburgso dy Moskovso – karmavtyt́ ějsěnek lovoms vesement́ seń, meześ noldavś tevs ukrainań ěmmigrantněń peĺde kordontněń tombale. Teems teń ve sörmadovksso – staka, dy, paräk a teevijak. Sekskak teińgavtsyek temanok dy vannosynek ansäk asatykstněń dy iĺvedevkstněń minek politikań ěmigracijań tevsěnt́.

Kie vany kelejstě, vasolov, seneń nejavi – minenek ěrävi sede parosto sodams pitneń ierarhijant́ ěś tevsěnek, ěrävi sodams, kodamo tevt́ aštit́ ikelenek organizacijań važodemasont́. Ěmgracijaso ěräź, lijasto istovtyt́ sehte pokš tevdent́. Minek ombomastorpolitikań dy revolücijań važodemaś teevi sovamga se sferatnes, koso ěräzasto važodi Moskovoś, anokstamga dy kastomga revolücijań aktivent́, türemga Moskovont́ karšo, sonzě jakstere dy ašo agenturatneń karšo, važodemga assimiläcijant́ dy opportunizmant́ karšo – istät prävt karmavtomatne, konatne topavtomat minek revolücijań – oläkstomačiń vijtneneń kordontněń tombale.

Minek jatoś – lija raśketneń turtovgak jat. Seks ěś ombomastorpolitikań važodemasonok boĺševiktněń dy ašo-moskovoń vijtneń karšo, konat mančit́ dy sovavtyt́ avidearsemas, koda prävtvetikurotneń, istä čivalgomajono ěricä baška lomatneńgak, KPSSěnt́ karšo, NTSěnt́ karšo, SSSRěnt́ karšo, tede baška, lija, kodamo a uleveĺ, moskovoń imperijant́ formanzo karšo. Minek tevsě araś tarka moskovoń ělementněń marto vejsě važodemanteń. Mekevlang, minenek ěrävi sval jonkstams važodemanok, syrgoztemga čivalgomajonoń raśkekuront́ dy jovtamga sonenzě: znärdo son ašti «vejkine dy a javovicänt́» kisě, sestě kepedsy ěsenzě karšo vese moskovont́ peŕka oläčivteme ěricä nacijatneń, dy teńsě anokstasy ěsenzě, teke Gitlerěń kondämont́, kulomačinzě. Znärdo čivalgomajonoń raśkekuroś uli lezěks imperijań kalavtomań škastonzo, sestě purnavit́ ěsenzě jonov vese oläčivteme raśketne. Čivalgomajononteń kodamojak lija ki a kadovi.

Netne karmavtomatneń vannomsto veluv politikań ěmigracijant́ tevenzě koräs, miń kevksttäno: znäro kvalifikacija marto lomant́ minek jutksto važodit́ ombomastor politikasont́? Znäro jarmakt minek politikań organizacijatneń büdžetstěst maksovit́ veseraśkeń, ombomastor politikań dy informacija noldamoń tevs? Kosot ašit́ minek peĺde važodicätne ombomastor politikań tevsěnt́? Aravtozt́-arast́ kadratne, nevtemaks, Turcijaso, Grecijaso, Korejaso, Pakistanso, V́etnamso, se mastortněsě, koso juty teči boĺševiktněń karšo türemań frontoś dy konatneń ulit́ vejsěń kordonost boĺševikeń imperijant́ marto.   

Vanoź seń meĺga, koda lomatne bažit́ tueme AVŠas (AVŠ – Amerikań Vejsěndäź Štattně), kevksttäno: ulit́ jutksost istät seŕjoznojt́ dy veńkstämočivt́, konatneneń vetävi ombomastor politikań teveś? Marätano NTSěń radionoldavkstněń Grecijasto, moskovoń noldavkstněń Turcijasto dy odov, a vasencede, kevksttäno: a koso minek noldavkstně? Kosot lomatne dy jarmaktně konatatne lezdyt́ putoms tevs uliks paräkčitneń dy teems ukrainań nacionaĺnoj informacijań centratneń, nevtemaks, Pakistanso, Korejaso? Vanndano, koda minek ěmigracijaś melävty sede, kie kodamo partijasto, kie kodamo učreždenijaso, kodamo lezěškicä organizacijaso, kodamo tarkas aravtoms sonzě te organizacijasont́, melävttano a kadovoĺ kodamojak tarka, koso arast́ «minektne» dy teń pingstě kevkstnetäno: zärdo okojniki karmi javoź meĺ lija, pek ěräviks, revolücijań politikań dy ombomastorpolitikań karmavtomatneneń?… Ěŕvakst́, zärdo miń veńkstätano net́ kevkstematneń langs, ěŕvakst́ vievgady kemema: pitneneń ierarhijaś a pokškavtnevi jutksonok.

Znärdo nesynek, koda lomatne bažit́ tueme AVŠav, kevksttäno: ulit́ jutksost prevejstě, kemestě teveń teicät, konatneneń vetävoĺt́ ombomastor politikań karmavtomatne? Maräsynek NTSěń radionoldavkstněń Grecijasto, moskovoń noldavkstněń Turcijasto dy odov, a vasencede, kevksttäno: a kosot minek noldavkstně? Kosot lomatne dy jarmaktně, konatne lezdyt́ putoms tevs uliks paräkčitneń dy teems ukrainań nacionaĺnoj informacijań centrat, nevtemaks, koda Pakistanso, Korejaso? Vantano, koda minek ěmigracijaś melävty seń kuvalt, kie kodamo partijasto, kodamo učreždenijasto, kodamo lezěškicä organizacijasto sy, kodamo tarkas aravtoms sonzě te organizacijasont́. Melävttano, a kadovoĺ kodamojak tarka, koso arast́ «minektne» dy seke škastont́ kevkstnetäno: zärdo, okojniki, karmi uleme javoź meĺ lija, pek ěräviks, revolücijań politikań dy ombomastorpolitikań karmavtomatneneń?… Istä, zärdo miń vannosynek ne kevkstematneń, ěŕvakst́ vievgady kemema: pitneń ierarhijant́ minenek ěrävi sodams sede parosto.

Seke škasto, setne revolücionertně, konatne a neit́ ěräviksěnt́ aěräviksěnt́ vaksso, a topavtyt́ ěräviks karmavtomatneń, konatne a topavtovit́ lijalomatneneń kordonoń tombale – synest ěrävi velävtoms Ukrainav. Ukraina kučimiź tej avoĺ ěś ěrämoń idemga. Arsems ansäk paro ěrämodo, jarmakto, sět́mečide dy apak melävto ěräms okeanoń tombale ěli Evropaso mašty ěŕva sehte pokš pelicä-tarnycäśkak, mezt́ ěno kortams «revolücionertněde». Kevkstemaś ašti istä: ěli miń topavttano minek revolücijań karmavtomatneń lija mastorso, ěli miń sovatano türemačis Tiriń Mastorso. Ěmigrantont́ ěrämonzo a istämo pokš pitnezě, znärdo son vansty ějsěnzě ta-kodamo «ine čitneń» samozost, znärdo net́ ěmigrantně set́ «ine čitneń» a malavgavtyt́.

Tago znärdo, Omboce vesemodamastoroń torpingent́ ušodoma škasto, Kerenskij merś: «Rossijań javomadont́ koräs, beräńdejak beräń diktatoroś uleveĺ sede paro. Te kojsěnt́ moskaĺtne važodit́kak. Vešnit́, ěś prätneń «antiboĺševikeks» nevtneź, koda kirdems ěś dy lomaneń ked́ veĺde seń, meześ boĺševizmant́ turtov pitnejdejak pitnej – imperijant́. Syń lovit́ pek pokšoks pitneń ierarhijant́. A miń? Kanä minek arast́ karmavtomanok, topavtomga konatneń minenek ěrävoĺ lezdams ukrainań ěŕva patriotonteń, kodamo samostijnikeń organizacijasto son a uleveĺ, aštemga se patriotoś moskaleń istožicä važodemanzo karšo? Meześ kandy minenek sede pokš lezě: kanä tonadoms kirdeveme Grecijań, Pakistanoń radioaltymatnesě moskaleń važodemant́ neeź, kanä melävtoms dy tago-meze teems kučomga tov ukrainań patriotont́? Nama omboceś. Kortamoś avoĺ ansäk Grecijado Pakistan marto – ulezě istä ěŕva mastorsont́, koso ěrävoĺt́ lezdycät.

Ukrainań samostijnikeń kurotneneń, konat a pelit́ ikelev meĺssamodo, a molit́ vejsě važodemanteń «Liberejšin» ěli «Institutont́» marto, konat kemestě aštit́ ukrainań raśkeń koeń meĺtopavtomatneń kisě, ěrävi ěškems ve jonov, sede vadrä škas, jutksost peĺkstamotneń-säldomatneń, lotkavtoms seĺgematneń, tungoĺdematneń, putnems viška pitne OUNoń ěli ABNěń iniciativatneneń. Mekevlang, synest ěrävi sams vemeĺs dy nežedems važodemant́, kona kandy lezě Ukrainaneń.Ěrävi čaŕkodems, syńgak kemestě aštit́ ukrainań raśkeń koeń meĺtopavtomant́ kisě.

Saty-a saty veseneń tarka vetämga ukrainań samostijnikeń važodemant́ moda mastoront́ langa, apak meša lijatneneń? Arast́ kodatkak kavtoldomat, tarkaś saty veseneń važodemant́ turtov koda teorijaso istä praktikasojak, «tostoń lomaneń» vaksso.

Moda mastorsont́ lamo porttněde, kozoń sakšnyt́ sovetěń inevenčt́, sajsynek nevtemaks «Tuapse» inevenčent́, konań komandant́ pokš peĺksěś – ukrainań lomant́. Satyt́ minek kedenek vetämga martost nacionaleń važodemant́? Satyt́ minek kedenek anokstamga dy vetämga važodemant́ ukrainań ušmantněń jutkso, konatne uredit́ sovetěń okkupacijań ušmanpeĺkstněsě? Satyt́ syń teems pikett lamodo-lamo moskovoń učreždenijatneń ějsě, kordonoń tombale – diplomatijań, kuĺturań, tevvetämoń dy lija tarkatnesě? Ěrävit́ syń OONso, koso te škas ulit́ SSSRěń delegacijatne? Tago-zärdo, Ĺvov ošso, boĺševikeń konsuĺstvant́ vaksso jutavtovkšnost́ ukrainań studentněń lamolomaneń demonstracijat. Teči, idemga Vengrijań videčint́, francuzoń važodicätne (hristijanoń sindikatněsě uleztneń baška) dy britanijań studenttně ěś mitingtněsě stävtokšnyt́ apak pele istät kevkstemat dy karmavtomat, kodat lamot minek ěmigrantoń organizacijatnestě pelit́ stävtneme.

Boĺševiktněń karšo, Moskovont́ karšo türemasont́ minenek ěrävi sval ulems lijatnede vejke ěskeĺksěs ikele. Ěrävi, ansäk miń takšardtano pulo pesě. Minenek ěrävi revolücijań štab, kona kuroksto arseveĺ-anokstavoĺ revolücijań tevt́, nejke onkstavlinze meeĺce tevtneń kšniń šaršavont́ tombale. Avoĺ ansäk seń, meześ moli Moskovso, tede baška Kengirsě, Vorkutaso, Noriĺsk ošso, Berlinsě, Poznańsě, Budapeštsě, Haŕkov ošso, Odessaso. Istämo štab minek araś. Araś trämo-kastamo propagandistěń, politikań organizatoroń dy revolücijań seržanttněń, kučomga synst sede tov politikań frontonteń. Minek araś kodamojak kuronok, kona teevlize nileńgemeń ień pert́ revolücijań türemań analizěnt́, kapitalizacijant́, iskuvavlinze kepetema uslojtneń, luvtněń dy metodtněń Vengrijaso jutaź kepetemań škastont́, putovlize pitnent́ dy purnavlinze vejs arsematneń, ěrämo polavtycä fakttněń, kodamoks uĺneś Kengirsě 500 avatneń kepetemaś, avatneń, konat kulomasost kulomant́ izniź, konat nevtiź: jomaś pelemaś kulomado, Moskovdo.   

Miń a snartnetäno anokstamo revolücijań luvso tev putoź škaks. Ěrätano jarmakoń, čavoči vetämoń, opportunizmań atmosferaso, ějsěnek tapardyt́ ěrämoń viška tevtne. Minek uli znäroksčinek kalavtomga imerijant́ kunškasto, ansäk minenek ěrävi kodamoksčijak! Miń pek melävtttano lezěškicä lomańkurotneń tevest kisě – sodaź, ěrävit́ syńgak. Ansäk syń avoĺ sehte pokšt karmavtomatneń jutksost revolücijań organizacijant́ turtov. Syń vetävit́ videojme, paro patriot lomanneńgak, kona a lovovi revolücionerěks. Pokš karmavtomatneń tejeme putomat revolücionert, konatt sodasyź ěŕva akcijant́ politikań juronzo, trämga-kastomga revolücijań jožont́. Minek araś škanok aštems ozado «nalksemań komitetněsě», «sportoń nupaĺtnesě», važodeź tonavtomań, revolücijań literaturań dy radioprogrammań teematnesě dy lomatneń kučomasont́ Jožoělev, A teevi vesemeś vadrästo, znärdo savi teems lamo tevt́ ve škasto.

Savoĺgak moneń kočkams – kučoms revolücioner nacionalistěnt́ lezěškicä, kuĺturań–tonavtomań organizacijas, ěli štabs, kona anoksty akcijat inevenčtnesě važodicätneń, okkupacijań ušmanvijtneń jutkso, radiouredemas, baška karmavtomań topavtomas SSSRěń kordontněń vaksso, ombomastor politikań važodemanteń – apak vano tečiń ěmigrantoń praktikant́ langs, mon, revolücionerěń kojsě, kundavliń te teventeń. Minenek ěrävi ulems toso, koso miń nejtäno revolücijań karmavtomat. Kadovoĺ viem – topavtovliń lija karmavtomatneńgak.

Teveś vana mejsě. Revolücionertněde minek jutkso alamot, syndest baška, minek lamo vadrä lomantnede – patriott, samostijnikt́ – Ukrainaso. Mon sodan satyška patriott, konat a sovit́ kodamojak partijas, sekeń škasto syń vadrästo važodit́ kuĺturań-tonavtomań dy volontöroń organizacijatnesě. Revolücionert, konat nejke kadovliź, merems, AVŠnt́ ěli Kanadant́ kiĺdevemga ukrainań revolücijań organizacijań tevtnes, mon alamo sodan, jovtasa ombocede, miń kortatano ansäk fronttont́. Minek karmavtomaś – ulems ěŕva jondo jatont́ peŕka –Germanijaso, Finländijaso, Grecijaso, Turcijaso, Pakistanso, Kitajsě, Korejaso, lijava, ěŕva jondo, vese vijsěnek informacijań purnamga dy sonzě pačtämga lezdycätneń marto SSSRěń tarkatnes. 

Minek važodemasont́ ěrävi ěŕva jondo lezdams revolücijań olävtoma türemanteń Ukrainań jatont́ karšo. Uems kombolkstněń karšo, porksams a kememant́ dy opportunizmant́, nevtems minek oläčivtema koncepcijant́ dy sülmams sonzě oläčisě ěricä pert́peĺksěnt́ melenzě marto. Znärdo miń, te tevent́ teeź, ušodsynek revolücijań kadratneń – staršinatneń, seržantněń, propagandistněń, politikań teveń organizatortněń, veticätneń, ušmantněń – anokstamost, keman, gumanitaroń lezdamoń referentěnt́ volontöroń organizacijas aravtomaś, lija tevtne minek turtov jomavtovtsyź smustest pokš peĺksěnt́, kodamo pokšt syń minenek a nejavoĺt́. Syń teevit́ omboce teveks. 

Minenek ěrävi polavtoms prävt jonksont́, jonkstams vese vijtneń vasnä ěräviks karmavtomatneń koräs. Minenek ěrävi pitnetneń dy karmavtomatneń ierarhijast domka meĺvannomaś. Lijaks, miń čovorävttano stäko ěricä, kšiń sěvicä ěmigrantněń jutkso, konatneń turtov sehte pokš tökšmeleks tesě ěrämosont́ ašti ěś paro ěrämoś. Revolücijań politikań ěmigracijaś, kona važodi ěŕva kuva dy ěŕva mejsě, alamoń-alamoń lavšovgady, jomi lija lomańkuroń dy kudoaškoń organizmatnesě.

Znärdo istämo organizacijań aktiveś kadsy ěś kinzě, son lotki nejmede raśkejutkoń dy lomatneń vejsěń pitnest. Syń a karmit́ arseme vandyń tevtnede. Tarkazost syt́ od lomant́, konat kasst́ Vorkutaso, Kengirsě, Poznańsě, Budapeštsě. Setne lomantne, konatnede kijak te škas ěź soda, veń jutaź teevit́ türemań simvoloks. Ěno, vesemeś ěś tarkazonzo, ěŕvanteń ěsenzě tarka.

Nusmakadtäno, znärdo ne karmavtomatneń miń onkstasynek ěś ěmigrantoń ěrämonok peĺde. Ansäk, ne arsematneń ějstě ěrävi kortams, natoj sestějak, znärdo syń a veseneń tuit́ meĺs. Vit́kstamoś politikaso, zärdo ton kortat sede, meześ lamoneń teči ěricätneń jutkso a večkevi, a tui meĺs, jonkstaź te pingestěnt́ vandyčis.

Znärdo organizacijant́ pokš viezě, sestě son apak pele ušody ěś türemań dy ěś karmavtomań problematneń vannomody lavšosto aštezent́ vitneme. Se kie peli kritikadont́ – jomavtsy jononzo. Kritikań kojsě arsemaś veti veĺmevtemas. Ěś präń šnamoś matedevti. Ěś präń šnamodont́ minenek ěräv.i ulems sede vasolo.

« Oläčiy veticäki» (ukr. Визвольний Шлях)» Kn.3/39 (113) mart 1957, st. 247 -251 

Jaroslav Stećko. Jutavtyze ěrzäks Boläeń Syreś

Корреспондент

Leave a Reply