Finno-ugrań raśketneń mastorütkoń kongressěv ěrzäń delegacijań prävtoś pškadś Ěstěń mastoroń mastorütkoń teveń vetämoń ministranteń

Boläeń Syreś Inäzoroś, Finno-ugrań raśketneń mastorütkoń kongressěv ěrzäń delegacijań prävtoś, pškadś Lijmets Ěva-Marijaneń, Ěstěń mastoroń mastorütkoń tevvetämoń ministranteń.

Inäzoroś sörmady ministranteń korodovkstněde, konat stävtoź ěrzäń delegacijant́ ikele. Atäń ězemeś kočkinze dy kemekstynze VIII-ce Mastorütkoń kongressěnteń delegattněń, mezde Kongressěń Konsuĺtativnoj komitetěnteń uĺneś sörmadoź 2020-ce ień jakšamkovsto.  Miń učinek veńks peĺdenzě ień pert́.

Savś a vest́ gajnems Ěstěń mastorov, sörmalems od pškademat… dy vana te iestěnt́, zärdo čadykovsto, Rossijań Federacijań fino-ugrań raśketneń associacijaś (AFUN), tejś demarš, minenek kučst́ sörma. Kelät, ěrzäń delegacijanteń ěrävi pškadems «mordvań raśkeń ikelevstävtoźneneń»: N. Hramovněń, Mordovija Respublikant́ kuĺturań dy turizmań ministrań takoliń tevpoladycänteń dy M. Jakunčevněń, AFUNoń prezidiums sovicänteń» – jovtni veńkstěnt́ Boläeń Syreś.

Ěrzätne ěnäldyt́ Ěva-Marija Lijmets, Ěstěń mastoroń mastorütkoń tevvetämoń ministrant́ ikele:

– lezdams, čaŕkodemga Finno-ugrań raśketneń mastorütkoń kongressěnt́ ěrzäń delegacijań statusont́;

– jovtams, ulit́-arast́ ěrzäń delegacijań Ěstěń mastorov pačkodemanteń, formaĺnojt́ troksaštikst;

–  lezdams, čaŕkodemga, kodat procedurań ěseĺkst ěrävi teems jutamga registracijant́.

«Moń arsän Kongressěś te vasstoma tarka raśketneń peĺde kučoź delegattněń turtov, raśkeń tevsě dy raśkejutkoń ajgematnesě važoditätneń turtov. Te tarka, koso kortyt́ vejsěń problematnede, jovtnit́ kie dy koda synst vitni, ěli arsi vitnemest. Rossijań činovniktneń dy funkcionertněń ěrämosost vese moli vadrästo, a buti miń ušodtano kortamo stakačitnede, syń nejke pižnit́ «politizacija», «Vašingtonoń ked́»! Činovniktneneń uli kiń ikele dy koso kortams kongresstěmejak. Synst valost, pškademast vejket́, miń synst marätano lamo ień pert́.

Mon čaŕkudän, Finno- ugrań raśketneń mastorütkoń VIII-ce kongressěń anokstycätne te a Ěstěń mastoroń mastorütkoń tevvetämoń ministerstva. Ansäk Kongresěś pek pokš, sěrej raśkejutkoń onksońsaema, kona jutavtovi Ěstěń mastorso. Ěstěń mastoroś maksy tarka te teventeń, son azor.

Nej, zärdo Konsuĺtacijań komitetěś kučize ěrzätneń «mordvań činovniktněneń», samaj setneneń konat aštit́ Moskovont́ kedenzě alo, minek araś lija variantoś, Ěstěń mastoroń mastorütkoń tevvetämoń ministerstvanteń pškademado baška. Mon snartniń sörmasont́ jovtnems ministranteń minek Atäń ězemdent́. Son veńksti ansäk ěrzä raśkent́ ikele dy miń a vešnetäno ve meĺs samo Mordovija Respublikań kuĺturań ministerstvant́ marto, ěli AFUNoń marto. Miń ěnäldtano, ilädo minek kučno net́ organizacijatnes kevkstemga synst peĺde merema ěrzäń tevenek kuvalt», – korty Inäzoroś.

Tedide, čadykovsto, Rossijań Federacijań fino-ugrań raśketneń associacijaś (AFUN), oficiaĺnojstě javolävtś Finno-ugrań raśketneń mastorütkoń VIII-ce kongressěnteń, kona jutavtovi aštemkovoń 16-18-ce čitnestě, Tartu ošso (Ěstěń mastor), a molemadont́. AFUN čumovtyze Kongressěnt́ politizacijaso dy RF langs lepštämga «finno-ugrań kartań tevsputomasont́».

admin

Leave a Reply