Te karmi virustojak virus…

2021-ce ień sundeŕkovoń 8-ce čistě kadyze ojmenzě, kuloś Tkačenko Orest Borisovič, Ukrainań ine cöraś,lamo keleń sodycäś, A.P.Räbovoń lemsě Kazneń laureatoś. Sodylize ěrzäń kelent́kak.

Sonzě knigazo “Vasolälgań sörmat” (“Piśma dalökogo druga”) – syrneń putovks ěrzäń keleń idemań teventeń, kona vetävś Rossijaso 1989-2019 ietnestě. 27 sörmatnesě, konatneń kučninze zäryja ień pert́ Mariź Kemaĺneń, šoždasto lovnoviks ruzoń keĺsě jovtnevi zäryja raśkeń čačoma-kasoma ucäskado, maksovit́ prevt́ jomicätneń idemga. Koda lamo keleń sodycä a stäko, nardevstě kirdś suronzo jutkso koda prozań ked́jonkskent́, tekeks – poězijań. Zäro kadś meĺganzo pečataź sörmadovkst keĺtnede dy literaturatnede, a mezt́ ledstnems, a lovovit́. Sovat internets, panžsak jonksonzo dy abungadat: lamo, pek lamo sörmadovkst, pitnej “trudtt” kadś tečińsetneneń dy meĺganzo sycätneneń. A stäko lemdäkšnyź Orest Borisovičeń meränistikań “tetäks”.

Dünijań tevt́ lisnit́ ěrämosont́. Jutaś pingeń 20-30 ietnestě, prok alkukskak Ineškipazont́ meremga, Ěrzäń Mastorso čačokšnoś lamoń sodycä kuroś – Räbovtneń bueś. 15 malava lomant́ buesěnt́ uĺnest́ tökš sodamoči marto! Škastont́, zärdo malav vese veleń ěricätne ězt́ mašto lovnomo-sörmadomo, te uĺneś pek lamo, kelej ěskeĺksěks vandyń činteń…

Ukrainań uĺnest́ ěsenzě “räbovonzo. Te – Tkačenkotne, Orest Borisovičeń tetäzo, pokštäzo dy lija malaviksěnzě. Vese syń uĺnest́ sěrej tešks kuroń filologt, ukrainań keleń dy literaturań naukatnesě pokš vij. Veseń, koda ěrzäń kuront́, istä ukrainań, jutavtyź ěsest kenkšest pačka 30-ce ietne.

Orest Borisovič, ine sodydeeś, čevte sedej, lomaneń večkij lomaneś ěräś 95 iet́. Avoĺ alamo. Tede arseź syń istämo meĺs: kuvat́ ěrit́ arsicä, škinemań luvso ěricä, sodamos bažicä, zäryja keĺsě kortycä lomantne. Nevtemaks saems evreeń raśkent́. Synst jutksto 90-100 iet́ ěricätnede, mezde ledstni televizoroś, lamo, sede akov! Meks istä? A mezt́ kevkstnems.

Istäjak arsezevat. Kanä ansäk synst, inetneń, sodamočis bažamoś teinze Ineks?

Liśmapräks, kosto lomaneś, lomantne, raśketne lamo pingeń pert́ amoläst́ ěŕva kodat dy ěŕva mezde sodamočit́, uĺneś, ěŕvaś sody, KNIGAŚ. Son dy ansäk son peštś sodamočisě čačomado mejle čavo udemeń kletkatneń.

Nej?

Teke kijak Modant́ langso pokštojak pokšoś merś: knigant́ jortynk, jortynk kińgak apak kunsolo aksälo! Tede mejle kijak mezejak a lovny.

Liśmapräś kośkś, keŕkskeś, kona čoĺderdeź, čiń karšo citneź čudś lomanent́ präpots, kaštmoli. Kie nej karmi pešteme sonzě meĺsě-prevsě? Vejondo vanoź, teke izniź te stakačint́: čačtycä avatneń noldyź važodemstě kolmo ies ějkakšost važdamo-tonavtomo. Paro, sede akov!

Ansäk vana… Vasnä ěrävoĺ tonavtycätneń tonavtoms, mejle uš maksoms net́pandoviks kolmo ietneń. Meze nej lisi? Syń, lamot, mezejak-mezejak tonavtomań melävkstněde a sodyt́. A sodyt́ vejkede : mezejak-mezejak a lovnyt́. A pokštnede (prävtnede), a viškinetnede, kijak-kijak a arsi sede: apak lovno od Tkačenko ěrämonteń zärdojak a sy,zärojak paro a kandy.

Te alamo, alovnomaś, knigant́ langs seĺgemaś, noldynk čumom, kazämosto merezem kis, pačt́sy lomanent́, vese lomantneń, ormas, kona koronavirustont́ karmi kežej, zyjanov kemekst́, paräk, sädokst́! Lemezě te ormant́ “prevsě lavšomgadoma”. Kodamojak vakcina sonzě karšo a tejat, kodamojak preparat a pičkavtsy lomanent́ te sěred́kstěme molicä ormadont́.

Nujań Vidäz, 2021.11.28.