Kšumancäń Pirgužněń kazeź «Ěrzäń Tešteś»

Teči, 16-ce čadykovoń čistěnt́, vese mastortněva teškstyt́ Ěrzäń keleń čint́. Čiś uĺneś jurovtoź 1993-ce iestě A.P. Räbov lemsě Ěrzäń keleń idema pargosont́.

Te činteń Ěrzäń Inekužoń Arsikuroś, topavtyze Inekužoń dy lamoń ěrzätnede meĺtneń dy kazize ěrzä raśkeń tökš tešksěnt́, Ěrzäń Teštent́, Kšumancäń Pirgužněń. Tede jovtni vejkeś Inekužos dy Inekužoń Arsikuros sovicätnede, «Rucä» lezěpargont́ koordinatoroś, Vežaj Ěrüš.

«Ěrzä raśkeś –idicänstěnzě» tešksěś uĺneś jurovtoź 2015-ce iestě, sundeŕkovoń 12-ce čistěnt́, Ěrzäń Inekužoń Topavtkurosont́. Son maksnevi Kazneks set́ lomantneneń, konat putyt́ lamo vijt́-prevt́ ěrzä raskeń vanstoma-veĺmevtema teventeń. Ikele te kaznesěnt́ uĺnest́ teškstaź Nujań Vidäz, Šaronoń Sandra, Anošoń Tumaj. 2020-ce iestěnt́, lamot ěrzätnede jovtyź melest, dy Inekužoń Arsikuroś net́ meĺtneń nežedeź, saś meĺs teškstams te Ěrzäń Teštesěnt́ Kšumancäń Pirgužoń važodemanzo. Te viev dy a pelicä ěrzä, kona idi dy vansty ěrzä raśkent́ interesěnzě apak pele, koda teskeń kirdivient́, istä federaĺnoent́kak.» -merś Ěrüš Vežaj.

Meze polavtovś Ěrzäń keleń čint́ teškstamsto koronavirusoń pandemijant́ pingstě, jovtni Inäzoroś Boläeń Syreś: «Tedide, karantiněń korodomatneń kisě, promkstně, nama ězt́ purnavkšno. Teń langs apak vano, ěrzä raśkeń ajgemaś, muś koda teškstams Ěrzäń keleń čint́. Mon sörmadyń pškadema –šumbrakstnema, gajgstyń Arnevt́ Inäzoronteń Kšumancäń Pirgužněń, šumbrakstnija sonzě pokš kazne marto. Kortamsto Pirguž teškstyze minek tečiń sehtej pokš karmavtomant́. Minenek ěrävi vese vijtneń venkstäms od lomatneń marto važodemant́ langs. Seks teči, Inäzoroń sekretariatoś ušodyze važodemazo vejke pek ambicijav proekt langso. Te proektěnt́ tökšmeleks ašti ěrzäń kelent́ populärizacijaś viška ěrzätneń jutkso. Lamo jovtams a ška, proektěnte putoź töža dollart (te moń ěseń jarmaktně), sonzě prädomant́ dy prezentacijanzo karmit́ kizna, karantiněnt́ prädomado meele.

Ansäk tečijak minek uli paro kulä od ěrzätneń peĺde. Teči, teke kazne Ěrzäń keleń činteń, panžovś od sajt, konań anokstyź, dy karmit́ vetämo minek od lomatne. Sajtont́ lemezě  «KOR». Anokstycätneneń teči sükonämot. Ušodycätnede uĺnest́ koto. Te Učevatkin Aleksandr, Daniĺčev Aleksandr, Bočkanov Andrej, Räbova (Lomšina) Lüdmila, Podgornova Alina, Mokšanova Tat́jana. Sede tov muevst́ lamo lezdycät dy te pek kenärdy. Mezde sajtoś jovtneme a karman, kadyk uli intriga, ansäk mon maksan nevtevks, putynk kulänteń, sodams bažicätne sovit́ nevtevksěnt́ kuvalt: http://korfond.com/

---

Kšumancäń Pirguž –ěrzä raśkeń ajgemań tevendej, meĺtopavtomań idicä. Ěrzä raśkeń Inäzor 1999 -2019 ietnesě. 1980-ce ietnestě ěrzäń ajgemasont́. Komś iet́ Ěrzäń keleń idicä lezěpargont́ prävt. Ěrzäń keleń čint́ vejkeś jurovtycätnede dy veticätnede.

Vemeĺsěašticätneń marto veĺmavtyze Raśkeń Ozksont́, kona 1999 iestěnt́ ušodoź juty Čukal velesěnt́, toso, koso son jutavtokšnoś 17 –ce pingesěnt́. Koto čis Raśkeń Ozksoń jutavtomant́ ikele uĺneś pekstaź rossijań kirdivijsěnt́, koda ozksoń anokstycä. Milicijaś karmavtś sonzě lotkavtoms ozksoń jutavtomant́, ansäk ěrzäń liderěś synest ěź tandavtovo. 

Pirguž jurovtycä dy veticä Tašto Kšumancäń Veleń Ozksont́. Vasencede son uĺneś jutavtoź 1990-ce iestěnt́.

1994-ce iestěnt́ ušodoź sai peĺks «Ěrzäń Mastor» kulälopant́ noldamoso dy sravtnemaso. Ěŕva kuva jaksi dy artni rajontněva, korty dy tonavty ěrzätneń, javši ěrzäń literatura. Kotoce Fino – Ugrań inekužont́ delegat ěrzä raśkent́ peĺde (2012 –ce ie).

Pek lamo rezonansoń sörmadovksoń dy pškademań avtor. Kirdivienteń pškademanzo undoks raśketneń korodomado dy lepštämodo. Ašti apak čat́mone rusifikacijań politikant́ karšo.

2014-ce iestěnt́, lamo ień pert́ ěrzä raśkenteń uredemanzo kisě, sonzě vanstomant́ dy veĺmavtomant́ kisě, uĺneś kazneź T. G. Iĺves Ěstonijań, Prezidentnsěnt́, Ěstonijań “Marjamaa” ordensěnt́, (№1108).

2019-ce iestě nežedize Ukrainaso ěricä Syreś Boläeń inäzoroks kočkamont́. Teń kisě Mordovija respublikań Kuĺturań Ministerstvaś snartneś lepštämo langozonzo. Respublikań kirdivieś karmavtś sonzě murdams vajgelezě, konań son maksyze Inäzoroks kočkamsto. Ansäk Pirguž ěź tandavtovo.  Pačkodś Kevošov dy uĺneś Syreś Boläeń, kočkaź Inäzoront́, inauguracijaso. Son jutaś 12-ce taštamkovoń čistěnt́ Kevošso. Ceremonijant́ jutavtomsto, kazize ěrzäń kollaront́ (kirdij simvolont́) ěś poladycänteń.