Ěrzätne kemekstyź ěś raśkeń kočkavt kuroń teemado dy važodemado Kojluvont́

Ěrzätne, Rossijań Federacijań vejkeś sehtej pokšněde fino-ugrań raśkeś, kemekstyź ěś raśkeń kočkavt  kuroń teemado dy važodemado Kojluvont́. Istämo meĺs, vasence panžikovoń čistěnt́, saś Atäń Ězemeś.

Ěrzäraśkeń kočkavicä kurotneń teemadost-važodemadost Kojluvsont́ koto peĺkst, konatnesě kemekstaź ěrzäraśkent́ tökšmeĺtne dy tevputomatne, sonzě vetikurotne, synst meĺtopavtomast dy syŕksěś. Kojluvont́ koräs, ěrzäraśkeń ajgemant́ veti Promksoś – kozoń kočkavit́ delegatt ěrzäń kojkurotneń dy lomańkurotneń peĺde.

Promksoś kočki Atäń Ězement́, kona Promkstněń jutavtoma škań jutksont́ – ěrzä raśkeń tökš tevsviev kočkaź vetikuroś. Son kočki Inäzoront́, kona korty-tei ěrzäń raśkemolemant́ peĺde.

Karminderäjt́ Ěrzäń Mastoroń modatneń langso juridikań ěli politikań (policijań) kardamot ěli ameremat ěrzäraśkeń kojkurotneń dy ěrzäń vejsěndävkstněń turtov (Istät kardamot maksyt́ teeme RF-ěń kirdikojtne) –Promksont́ tarkas važodi Atäń Ězemeś.  

Promksont́, Atäń Ězement́ dy Inäzoront́ (sede tov Kirdijur)  tökš meleks ašti ěrzäraśkeń politikań, ěkonomikań dy kuĺturań  kojtneń idemaś-topavtomaś, dy baška, ěsenzě raśkemodanzo langso ěś kojtneń koräs ěrämo luvont́ aravtomaś. 

Dokumentněń kemekstamodont́ jovtyze valozo Boläeń Syreś Inäzoroś: «Ěrzätneń ikele aštit́ pek stakat terdematne: viev assimiläcijań politikaś, pek bojkasto alamolgady raśkeś, respublikań dy federaloń kirdivijtne a sodyt́, dy melestkak araś sodams minek meĺtopavtomatnede, inemeĺtnede dy ěräviksčident́. Net́ terdematneń marto śkamot a türevat, vejkeneń syń a iznävit́!

Ansäk ěś kudoso ěrzäń kojsě ěrämoś, te alamo ěrzä raśkent́ vanstomga dy kastomga te globaleń pert́peĺkssěnt́. Uli melet́ ěräms –ilä ašte tarkasot. Tont́ araś istämo meĺtopavtomat. A purnavinderäj ěrzäń raśkeś vejs, XXІ –ce pingeś uli meeĺce pingeks minek raśkent́ turtov. Seks moneń savś anokstams dy maksoms Atäń Ězementeń onkstamos, pitneń putomas dy kemekstamos Kojluvont́, konaś lezdy ěrzäraśkenteń stävtoms  syŕksěnt́, ěräzkavsazo minek važodemant́, tejsazo sonzě tevkandycäks. 

Panžikovsto ěrzätne nesyź Kirdijuront́ vasence tevěskeĺkstněń – vese minek vetikurotneń važodemast. Istä, minek tökšmeĺtnesě nejavit́ ambicijat dy minenek ěrävit́ ěrzätneń peĺde čaŕkodemaś dy nežedemaś net́ tevputomatneń topavtomga. Miń kemdänok – raśkeś lezdy!»

Tede baška Atäń Ězemeś kemekstyze Kirdijuroń tevriśment́ 2020 –ce ies, koso prioritettněń jutkso teškstaź veserossijań lomatneń lovomaś –sörmactomaś, ěrzäń keleń populärizacijaś, Saran ošso ěrzäń tonavtolmań (gimnazijań) panžomaś, dy od lomaneń ěrzäraśkeń ajgemas sovavtomaś. 

Kiń uli melezě lovnoms Kojluvont́, sodams sede lamo Kirdijuroń važodemadont́, sovado Inäzoroń sajtonteń.