Ěrzäń raśkenteń ěrävi lezdams, avoĺ ansäk sondenzě melävtoms

Riigikogu (Estonian parliament). Photo from the official Facebook page of the Riigikogu.

Mon vejkeś setnede, konat Rossijań Federacijań undoks raśketneń peĺde, ked́čeĺkstyź vejsěń pškademant́ Rijgikogu. Seks mon pek melävtoź vanyń, koda Ěstěń mastoroń parlamentěś kortaś dy peĺkstaś te pškademadont́. Vajgeĺtneń javomaś  melezěń ěź tue, ansäk kadovś kemema vadrä jonov polavtomas.

Ěstěń deputattně ěziź kemeksta dokumentěnt́, dy natoj net́ kortamotne nevtiź koda pštilgadś te problemaś. Alamodo a vese deputattněde teškstyź undoks raśketneneń lezdamont́ dy nežedemant́ ěräviksěnt́, nama ěrzätneneńgak. Teke škastont́ ěź mueve kompromisěś pškademań valkoctont́ kuvalt, a kortamsto ušodovst́ diskussija dy peĺkstamot, koda seet́stě ěrsi demokratijań mastortněsě.

Ěś jondo, jovtan, Rossijań Federacijań undoks raśketne sedetovgak karmit́ pškaleme raśkejutkoń lomańkurotnes lezdamodo dy nežedemado ěnäldoma marto. Panžado kortamot, vemeĺ, modamastoroń raśketneń Moskovoń langs vanoma dy lepštämo, te paräk vejke, meze stävtovi Rossijań Federacijań undoks raśketneń, dy kuĺturatneńgak, iznämoń politikań karšo. Te iznämoś moli federalizmań kardamotneń marto vejsě.

Lovan ěräviksěks javolävtoms teń kuvalt ěś melent́:

1. Miń anokstatano panžado pškademat Ugrań dy Suomi mastortněń parlamentněneń, ěnäldoź javolävtoms meĺs a tuemadont́ Rossijań Federacijań tevtneń, konat jonkstaź undoks raśketneń politikań, mastorlomaneń, kuĺturań, raśkeń, kememań dy kuĺturań meltopavtomatneń kolamonteń dy kardamonteń. 

2. Miń učotano Rijgkogu peĺde meĺssamo set́ kevkstematneń kuvalt, konat uĺnest́ stävtoź  minek vejsěń pškademasont́ 2020-ce iestěnt́. Miń pškalinek avoĺ baška partijatneneń, ěli politikań kurotneneń, miń pškalinek ěś meĺsě ěricä Ěstěń Respublikań parlamentěnteń.  Kemdänok, ěstěń deputattněń lisi anokstams dokumentěnt́ istämo redakcijaso, konań kisě makssyź vajgelest vese partijatne konat sovit́ Rijgikogus.   

3. Terdtäno ěstěń politiktněń kadoms spekuläcijatneń gipotetikań kažotneń peŕka. Kadoms melävtomatneń avoĺ ule undoks raśketneń oläčintneneń dy meĺtopavtomatneneń sede beräń pškadematnede mejle. Syndest nejgak mezejak ěź kadovo.   Finno-ugrań raśketne istäkkak kalmodont́ ve ěskeĺkssě, dy ulit́ istät, konat umok kalmosont́.  Teke škastont́ evropań politiktne šnast́ rossijań politikant́ dy pevteme kortast́  lomańjutkoń pitnetnede. Minek idesamiź ansäk tevs putoź raśkejutkoń meleś dy ve jonov jonkstaź rossijań prävtněń langs lepštämoś. Minenek lezdyt́ ansäk  karmavtomatne lotkavtoms assimiläcijań politikant́, kirtäms šovinistěń koeń zakontněń, konat iznit́ federalizmant́ dy kardyt́ minek meĺtopavtomaneń.

4. Istämo Ěstěń mastoroń parlamentěnt́ javolävtomaś avoĺ tökšmeĺ dy avoĺ panaceja. Ěstně, vejkeś kolmo finno-ugrań raśketnede, konat ěrit́ ěś mastortněsě. Synest pek lamo meze teevi ěś mastortomo lelät – jalakstněń turtov. Miń ěnäldtano lezdamodo, dy kadyk te karmi avoĺ ansäk ětnografijań festivaĺt́ dy muzeeń ěkspozicijat. 

Miń a kajatano ěś lavtovtněstě minek raśketneń ěrämost kisě venkstämočiń.  Miń čaŕkudtäno, samaj raśkeś te ěś ěrämopingeń avtoroś, ěś tečint́ dy syčint́ škicäś. Seke škastont́ Ěstěń mastoroś, koda Ugrań dy Suomiń mastortně, sval uĺnest́ kemestě sülmaź Rossijań undoks raśketneń marto dy finno-ugrań raśketneń martojak.

Meze tyndenk sörmadyt́ od ěrämopingesěnt́ istorijasont́: vannycät, kulycä raśketneń muzeeń ěksponatoń purnycät, ěli lelät – jalakst dy ve meĺsě ašticä lezdycät – sado meĺs tynś.

admin

Leave a Reply