Ashat Kašapov: «miń zärdojak a noldasynek čumont́ pečksicätneneń.

Targočistě, ožokovoń 18-ce čistěnt́, Kevoš kunškaso, «Oläčiv Rav-Uraloń aktivistně jutavst́ Хәтер көне (tataroń keĺsě «Lectämo či») – tradicijań kuvalt miting –rekviem, kona uĺneś altaź Kazań ošoń idicätneneń, konat uĺnest́ čavoź Ivan Groznoeń ušmanvienzě karšo türemasont́, 1552-ce iestěnt́. 

Tataroń diasporań aktivistně javšest́ vakska jutycätneneń kavto keĺsě buklett (ukrainań dy anglań keĺsě), konatnesě jovtnevi Ideĺ-Uraloń raśketneń tečiń ěrämodont́, raśkeń ajgematneń aktivistněń pansemadont́ – lepštämodont́ dy lomaneń meĺtopavtomatneń kardamodont́ Tatarstanso dy lija respublikatnesějak. 

«Kremläń polittehnologtně sval kortyt́, kelä Rossijań Federacijasont́ vese raśketne ěrit́ vejket́stě, ěŕvaś kasty ěś kuĺturant́ dy vansty ěś raśkeń kojtneń. Ansäk tevtne kortyt́ valtněde sede parste. Tedide Moskovoś ěź mere tatartněneń jutavtoms Хәтер көне, Kazań ošoń idicätneń pokškavtnemant́–arnevtemant́. Rossijaso uli avoĺ ansäk politikań cenzuraś, dy sondenzě baška ěrämopingeńgak. Minenek jovtnit́ istorijant́ kona šny kolonizatortněń. Kelä, tatartněń pečksest́, ansäk pečksest́ synest paroń bažaź, dy, a ěrävi lectnems tede. Minek, tataroń diasporant́, tede uli ěś melemek, ěś vannmonok. Te minek dolkoś – lectnems Kazaneń idicätneń. Miń karmatano jovtneme minek ějdetneneń videčint́, cenzurant́ langs apak vano. Dy meeĺce, – miń zärdojak a noldasynek čumost set́ pečksicätneneń!» – jovtni vejkeś akcijasont́ peĺkssaicätnede, tatar lomań Kev ošsto Ashat Kašapov.

Akcijań jutavtycätne uĺnest́ čamaksso (maskaso). Kortamotne sede seet́stě moĺst́ tataroń keĺsě, ansäk a vese tatartněń uĺneś melest kortams pressant́ marto dy lisems kamera ikelev.

«Jutast́ kavto iet́, koda mon syń Ukrainav. Tatarstanso kadovś moń semijam. Te moń vasence publikań akcijaś vese škań pert́. Mon kenärdoź kunsolyń tiriń keĺsě kortamotneń. Mon arsän te ucäska, zärdo ton kandat kodamojak lezě ěś raśkenteń, ěś Jožoělenteń.  Tatartněneń pek a saty lija raśketneń peĺde nežedemaś, lija mastortněń peĺde lezdamoś.

Minek akcijant́ tökšmeleś – jovtnems tataroń raśkedent́, sonzě türemadont́ ěś meĺtopavtomatneń kisě. Minek meleś maräms lija mastoroń peĺde lezdamodo altamont́, baška ukrainań raśkent́ peĺde. Lijaks merems miń topavttano raśkeń diplomatijant́, kona, sy ška, pek karmi ěrävomo Tatarstanonteń», – jovtni ěś motivacijadont́ od lomań, kona saś akcijań jutavtomo Tatarstanoń koct marto. 

Хәтер көне (tataroń keĺsě «Lectämo či») jutavtovi tataroń vejsěndävkstněsě 1989-ce iestěnt́. Vasnäjak te uĺnest́ lamotöža lomaneń jakamot Kazań ošga. 2000 –ce ietnestě, zärdo Vladimir Putin saś kirdivienteń jakamotneń kardyź. 

Aktivistně jutavtst́ ansäk mitingt Oläčiń majdansont́, mejle G. Kamaloń teatrant́ ikele, sede tov – Tinčuriněń parksont́. Tedide kirdivieś ězize makso jutavtoms te čint́ kosojak.

Baška lomańtneń, konat jutavtst́ Хәтер көне 2019-ce iestěnt́, Rossijań Federacijasont́ usksit́ sudtněva. Istätnede Ajrat Šakirov, Gališan Nuriahmetova dy Fauzija Bajramova, synenst uĺneś sudäź administracijań veńkstämoči, kineń pokš štraft, kiń karmavtyź važodeme jarmaktomo.