Ledäjkin «ěrzäś» dy sonzě potömkiněń mordvań velenzě…

Евгений Ледяйкин

Aumok vanyń «Sijažar» noldavkssontt́ Evgenij Ledäjkiněń interv́ju, konań saize peĺdenzě Oĺga Černova korrespondentěś.

Kortnemaś moĺś Parynzěle, Alo Parynz Vele dy Buzajov veletneń veĺmavtomadont́.

Te teventeń Evgenij Ledäjkinněń kirdivieś makś «grant», jarmakt. Vasnäjak peĺmillion celkovojt́, dy meĺgast million dy peĺ. Koda son jovtaś – jarmaktně a višińkat!

Ve jondo te pek paro teveś, net́ ušodomatneneń ěrävi kenärdoms: Kuĺturań Kudont́ restavracija, muzej, «pokštäń ězem» (mejś avoĺ Atäń – ěź čaŕkodeve), ulit́ lijat proektnějak, dy teneń ěrävoĺ kenärdovoms!  Ansäk, kadovś kevkstemaś: -kov veti te ěräza ajgemaś? Teveś, kona baškavtoź realijatnede.

Kortamsto E. Ledäjkin vest́kak ězize lectä keleń problemant́, kodat tevtne sonzě tonavtomasont́ Parynzelesě? Meze son arsi keleń iznicä Putiněń iniciativadont́, konadont́ mejle ěrzäń kelent́ tonavtomaś, videstě merems, prädovś?

Net́ kevkstematne a sonzě turtov.

Son peverdi «nasledie, selo, muzej, grant, Putin i ego vnimanie, nas uslyšali v Moskve…» dy sedetovgak.

A monem lectävst́ Inäzoront́ valonzo:  -«…Teči ěrzäń keleś, natoj buti kirdivieś lotkavtsy iznämonzo, jomi sonś, buti a ušodoms sonzě veĺmavtomant́ – reanimacijant́»!

Buti teči a ušodoms ěś tiriń kelent́ veĺmavtomanzo, vandy son jomi! Meĺganzo raśkeśkak!

Meze teči idesazo raśkent́? Muzej Parynzelesě? Velent́ «istorijagrafijazo»? «…vanstoms kastoms veletneń»? ěli ěrzäń kelenteń tonavtomaś ějkakš piretnestě, školatnesě dy universitets? «Dobrovoĺnoe izučenie», ěli Saran ošso ěrzäń gimnazijań panžomaś? Ěrzäń gimnazijant́, avoĺ «mordvań», koso vese disciplinatne vetävit́ tiriń keĺsě! Rusifikacijaś, konań pezě araś, ěli karmavtomaś činovniktneń kortams ěrzäks?

Veńksěś ukšny langa.

Seks kevkstemaś! A kodamo tökšmeleś E. Ledäjkiněń «Dom tradicij» ěli «Novoe selo» proektněń? Paro, jarmaktně jutavtovit́, veletne stävtovit́, ansäk, kie toso karmi ěrämo, tov sakšnomo? Kosto saevit́ ěrzätne? Syretne kulyt́ a odtněneń avoĺ kosto saevems!  Nama, paräk uzbekt, kitaect, ruzt karmiit sakšnomo dy vankšnomo kurgoń avteź, koda ěrzätne «parste ěrit́»!

Buti net́ proektněń peŕka uleveĺt́ keleń dy tiriń vanstamoń proekt –sestě čaŕkodevi. Ansäk syń arast́!

Miń nejtäno, koda šoždasto, kirdivieś maksy pokšt jarmakt istät «fasadnojt́» proektněń langs, ěŕva kodat «sezděs», festivaĺs, Rav lejga ukšnomas, tysäčeletijas…. Ansäk, kopejkajak a maksy ěrzäń raśkeń veĺmavtomanteń dy vanstomanteń.

Mejś? Dy te čaŕkodevi. Ěrzätne veĺmit́ dy karmit́ pšti kevkstemaso säldomo! Raśkeń meĺtopavtomatnede. Oläčident́! Ěśkojsě ěrämo meĺdent́!  Te kirdivientneń ěrävi?

Moskovonteń dy «mordvatneneń» pek večkevi te ěrzäń raśkeń anabiozoś. Seks son škań –škań jorty jaslätnes mezejak  udomosavtycä: – Grant, prazdnikt́!

Veleń ěricätne, nama a vese, šnyt́ E. Ledäjkiněń! Son anoksty dy jutavty vasstomat, čokšnet́…, kozoń sakšnyt́ syre lomant́. Ansäk net́ lomatne, syrečist kuvalt a pek arsit́ sy škadont́, vandydent́! Meĺgast molicätneń araśčident́.

Mon arsän E. Ledäjkin parste čaŕkudi:- perspektivaś tesě kodamojak araś, ansäk važodi.  Vžodi, dy vana mezeks. Te «važodemasontt́», kirdivieś, urenzě marto, vikšni mazyj tüsso artovks ěrzäń ěrämodont́. Nevti, koda ěräzasto moli vejsě važodemaś. Kelät, vanodo –vese parste ěrzätneń!!!

Teń pingstě kelenteń tonavtomant́ noldams a pek staka.  Vana meze sörmady A. Levitskaja –«… tonavtoms ěrzäń, ruzoń dy anglań kelent́ vasence klasstont́….. polikuĺturnoj školań modeleś». Sede tov polady «… kodatkak korodomat lomatneneń ěś kelenteń, kuĺturanteń, ěrämopingetneń tonavtnemasont́ a ěrävit́ dy a uleveĺt́kak…»

Nama, tede parste sody E. Ledäjkingak!

Uli lijatajak video. Alo Parynz Velede. Koso Marija Kočetova korrespondentěś korty velesěnt́ ěrämodont́ Sergej Aduškin marto. Korty tragedijado. Školaś veteška iet́ koda pekstaź. Tonavtnicätneń usksit́ školav šabra veles. Odlomant́ arast́, syretnejak kortyt́ ěrzäń dy ruzoń valtněń čovoräź! 

Marija snartneś moravtoms ěrzäń veleń ěricätneń, sede mažornojks jovtnemant́ velävtoms, dy valtně stuvtovst́ dy savś putoms fiĺmanteń častuškat. Ruzoks! Te vese nejavś nusmanäks, dy kajś ojmesěnt́ pokordamo mazyj, takoli, velent́ dä ěrzätneń kisě.

Vana kozoń ěrävoĺ putoms vijtneń dä «grantněń» činäz Ledäjkin!

Avoĺ vasstoma kudot kepedems, a kavto kolmo klasst panžoms ěrzäń, dy tonavtycä sivedems ějkakštněneń!

Ansäk teń langs jarmakt a maksyt́, dy ton tede pek parste sodat.

Vešems tede kirdivient́ te «isportit́ otnošenija» martonzo! Pitnev teveś, sede tov jarmakt kodatkak a nejat! Ěrzäń školanteń, klasstněneń «Novoe selo» proektěś a ěrävi. Te velenteń ěrävit́ ěricät. Seks kadovit́ net́ tont́ vese proektně kuloźčačtaź proektěks.

Putin muś takodat «pečšernojt́ rusofobt», konat, kelä iznit́ ruzoń kelent́.

A koda vana lemdäms setneń, kit́, alamodo a pezěnzě, izniź, kulovtyź tiriń kelent́ dy ěrzäń raśkent́?

Ton sodasy synst lemest, Evgenij? Jovty vajgeĺsě!

A jovtasy. Tyń vejsě. Tynk tevenk vejsěń. Anokstatado proekt «Novoe kladbičše» kozoń karmi kalmaź ěrzäń raśkeś!

Jogań Mińka – Krasnojarsk oš

admin

Leave a Reply