Ukrainaso jutaś vasence ěrzäń lomańkuroń-politikań žurnaloń prezentacijaś

Aštemkovoń 30-ce čistěnt́, Kevošso jutaś od ěrzäń žurnaloń prezentacija. Son uĺneś anokstaź dy noldaź Rossijań Federacijasto ěmmigrantněsě onlajn režimsěnt́. Sodams bažicätne kevkstnest́ žurnaloń teicätneń važodemadost.

«ĚRZÄŃ VAL», žurnaldont́ jovtneś redakcijań kollegiijaś Boläєń Syreś Inäzoront́ marto vejsě.

Son jovtnize, mejś žurnaloś noldaź samaj nej: «Miń čaŕkudtäno, minek resurstně a pokšt. «ĚRZÄŃ VAL» žurnalont́ staka lemdäms kuläń sravtnemapeleks, noldaź sädo žurnalt. Ansäk teči te vejkine vese Moda Mastorsont́, ěrzäń publicistikań žurnal, kona putoź konevs. Internet-sajtně pek seet́stě čačit́ dy kulyt́, a žurnaloś kadovi bibliotekatnesě, arhivtněsě – istorijant́ turtov. Rossijań kirdieś, kemestě lepštinze undoks raśketneń kuläń sravtnemapeĺtneń. Sonenzě ěrävit́ ansäk ěś kulälopatne, a veseń, kineń net́ kulälopatne a večkevit́, nejke javolävtyt́ ěkstremistěks.

Seks ěrzätneneń pek ěrävi ěś kulälopaś, žurnaloś, koso maksyt́ jovtams ěś melent́, koso kortyt́ videstě, apak pele, koso molit́ peĺkstamotne Ěrzä Mastoroń tečident́ dy vandydent́kak. Istämo tarkaks, miń arsetäno, karmi uleme minek od žurnaloś».

«ĚRZÄŃ VAL» – lamo tüssoń žurnal 55 lopaso. Pelest materialtně sörmadoź ěrzäks. Koj konatne teske jutavtoź anglań dy ukrainań keĺs. Ulit́ sermadovkst ruzokskak – set́ ěrzätneń turtov, konat beräństě kortyt́ ěrzäks, ěli istovtyź tiriń kelent́. Vasence ušolopasont́ putoź Jovlań Oloń fotografijazo. Son ěrzä raśkeń ajgemant́ ušodycätnede vejkeś. Te ěrzäń ajgemadont́ jovtnevi žurnaloń prävt sörmadovkssont́. Tede baška, žurnalsont́ ulit́ publikacijat ěrzä raśkeń ajgemań tečident́, arsematne ěrämodont́, Rossijań kirdivień politikadont́, Raśkeń Ozksoń anokstamodont́.

Baška peĺks altaź kuĺturanteń dy ěrämopingenteń, avoĺ ansäk ěrzäńsetneń a lija raśketneńgak.

«ĚRZÄŃ VAL» žurnalont́ altyt́ noldamonzo kavst́ ień pert́.

Ožomasoń Kirdä, redakcijań kollegijas sovicäś, dy jarmakso lezdycätnede vejkeś, jovtni jarmakoń purnamoń dy lija anokstamoń-noldamoń problematnede.

«Synst vitneś Inäzoront́ Sekretariatozo dy Informacijań ěrzäń komissijaś. Seks net́ vese lomantne  sovast́ redakcijań kollegijanteń. Prezentacijas, nama, purnavst́ a vese «ĚRZÄŃ VAL», žurnaloń noldycätne. Znäryja ějstěst ěrit́ Ěrzäń Mastorso, dy lija Rossijań Federacijań oštněsě dy veletnesě. Čaŕkodevi, mejś miń teči sükonätano synest piĺgs, valkoctněń langso važodemast kisě, ansäk a jovtatano synst lemest», – jovtaś Ožomasoń Kirdä.

Onlajn-transläcijań vanycätne kevkstnest́,  mejś žurnaloś noldaź Ukrainaso, kosto saevst́ jarmaktně, dy koda seet́stě son karmi noldavkšnomo, zärdo učoms omboce nomerěnt́?

Čepeleń Miträj, kevošoń ěrzäń kuros sovicäś, veńkstäś net́ kevkstematneń langs. Žurnalont́ teema pitnezě 800 AVŠ dollart. Net́ vese jarmaktně kazeź ěrzätnesě, koda Ěrzäń Mastorsto, istä Ukrainastojak.  Redkollegijaś alty noldamo kavto žurnalt ień pert́. «ĚRZÄŃ VAL» žurnalont́ ělektronnoń versijazo teči putoź Inäzoroń sajtonteń, dy lovnovi vese bažicätnesě.

«Minek kevkstnit́, mejś ěrzäń žurnaloś noldaź Ukrainaso? Sede seet́stě kevkstnit́ set́, konat ěrit́ avoĺ Rossijań Federacijasont́. Ěrzäń Mastorso, Samaraso, Moskovso ěli Sankt-Peterburgso ěricätne parste sodyt́ RF-ěń politikań realijatnede. Mordovijaso meeĺce ěś kojsě noldavicäks uĺneś «Ěrzäń Mastor» kulälopaś. Sonzě lepštäś-panseś kirdivieś 1999-ce iestěnt́ ušodoź. Net́ korodomatne prädovst́ zärdo kulälopant́ karmast́ noldamo kirdivień večkicä dy pelicä lomant́. Tede mejle kulälopant́ ěś kojsě ěrämozo prädovś, «Ěrzäń Mastoroś» velävtś kremläń propagandań ruporoks: šny kirdivient́ dy ongi kirdivień säldycätneń langs. Istä, miń noldatano žurnalont́ ěmmigracijaso. Ansäk vejkineś, meze minek kardy – te jarmakoń asatyksěś, ansäk miń te problemant́ vitnesynek», – prädyze kortamonzo Miträ.

Žurnaloń ělektronnoń versijaś kučovkssont́ kuvalt: «ĚRZÄŃ VAL» #1 — 2020-ce ie